1. Ko pa se je postaral Samuel, je postavil svoja sinova za sodnika Izraelu.
2. Ime prvencu njegovemu je bilo Joel, drugemu pa Abija: ta sta bila sodnika v Bersebi.
3. A sinova njegova nista hodila po njegovi poti, temuč sta se nagnila k lakomnosti in sta jemala darila in zavijala pravico.
4. Tedaj se zbero vsi starejšine Izraelovi in pridejo k Samuelu v Ramo
5. in mu reko: Glej, ti si se postaral, in sinova tvoja ne hodita po tvojem potu: postavi nam torej kralja, da nas sodi, kakor imajo vsi narodi.
6. To pa se je hudo videlo Samuelu, da so rekli: Daj nam kralja, da nas sodi. In Samuel je molil h GOSPODU.
7. A GOSPOD reče Samuelu: Poslušaj ljudstva glas v vsem, kar so ti govorili, zakaj niso zavrgli tebe, ampak mene, da ne bi jim bil kralj.
8. Tudi tebi delajo, kakor so vselej delali od dne, ko sem jih peljal iz Egipta, do tega dne, ko so me zapuščali in služili drugim bogovom.
9. Zdaj torej poslušaj njih glas; toda resno jim izpričaj njih napako in jim naznani pravico kralja, ki jim bo kraljeval.
10. In Samuel pove ljudstvu, ki je zahtevalo kralja, vse besede GOSPODOVE
11. in reče: To bode pravica kralja, ki vam bo kraljeval: Jemal bo sinove vaše in si jih postavi, da so nad njegovimi vozovi in da so mu konjiki, in tekali bodo pred njegovimi vozovi;
12. in si jih postavi za tisočnike in petdesetnike in nekatere, da mu orjejo njive in spravljajo njegove letine ter da mu izgotavljajo bojno orožje in naprave za vozove.
13. Vaše hčere pa bo jemal, da mu bodo mazilarice, kuharice in kruharice.
14. Tudi bo jemal vaše najboljše njive, vinograde in oljske vrtove ter jih dajal svojim hlapcem.
15. Desetinil bo tudi vaše setve in vinograde in dajal dvornikom in hlapcem svojim.
16. In bo jemal vaše hlapce in dekle in najlepše mladeniče in osle vaše ter ž njimi opravljal svoje delo.
17. Tudi črede vaše bo desetinil, in vi mu boste morali biti hlapci.
18. In tisti čas boste vpili zaradi kralja svojega, ki ste si ga izvolili, a GOSPOD vas tisti čas ne bo uslišal.
19. Ljudstvo pa se brani poslušati glas Samuelov, in reko: Kratko ne; temuč kralja hočemo imeti,
20. da bodemo tudi mi kakor vsi drugi narodi ter da nas sodi naš kralj in hodi pred nami in vodi boje naše.
21. In ko je Samuel slišal vse besede ljudstva, jih je povedal GOSPODU na ušesa.
22. GOSPOD pa veli Samuelu: Poslušaj le njih glas in jim stóri kralja. In Samuel reče Izraelovim možem: Pojdite vsak v mesto svoje!
| 
