2 Corinthians, Chapter 10

1. Jaz Pavel sam pa vas opominjam po krotkosti in tihosti Kristusovi, ki sem vpričo vas resda ponižen med vami, a kadar me ni pri vas, pa drzen proti vam.    2. Prosim pa, da mi ne bo treba, kadar bodem pri vas, drzen biti s to zaupnostjo, s katero mislim, da se smem zdrzniti na nekatere, ki mislijo, kakor da živimo po mesu.    3. Kajti čeprav živimo v mesu, ne vojskujemo se po mesu    4. (zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak močno po Bogu za razrušenje trdnjav),    5. ko razdevamo sovražne naklepe in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper spoznanje Božje, in vodimo vsako misel v sužnost pokorščine do Kristusa    6. in imamo pripravljeno maščevanje za vsako neposlušnost, kadar se izpolni vaša poslušnost.    7. Gledate li na to, kar je pred očmi? Če kdo zaupa sebi, da je Kristusov, pomisli naj zopet v sebi to: kakor je on Kristusov, prav tako smo tudi mi.    8. Kajti ko bi se tudi kaj obilneje hvalil z oblastjo našo, ki jo je nam dal Gospod za zidanje in ne za razdevanje vaše, ne bom se osramotil;    9. da se ne bo videlo, kakor da vas strašim z listi.    10. Kajti ‚listi njegovi‘, pravijo, ‚so tehtni in krepki, ali ko je navzočen s telesom, je slaboten in beseda mu je šibka‘.    11. To naj misli, kdor tako govori, da kakršni smo nenavzočni v besedi po listih, taki smo tudi navzočni v dejanju.    12. Kajti ne drznemo se pridružiti se k nekaterim ali primerjati se ž njimi, ki sami sebe priporočajo; kateri pa, ko se sami po sebi merijo in primerjajo sami sebe s seboj, ničesar ne umejo.    13. A mi se ne bomo čez vso mero hvalili, temuč po meri delokroga, ki nam ga je Bog podelil za mero, da naj dospemo tudi do vas.    14. Kajti mi se ne iztezamo predaleč, kakor da bi ne mogli doseči do vas, zakaj tudi prav do vas smo prišli v evangeliju Kristusovem;    15. in ne hvalimo se čez mero ali s tujimi trudi, temuč imamo upanje, da se, ker raste vera vaša, poveličamo med vami v soglasju z delokrogom svojim na še večjo obilnost,    16. tako da še onkraj vas oznanimo evangelij, ne da bi se hvalili s tem, kar je v delokrogu drugega že napravljenega.    17. Kdor se pa hvali, v Gospodu naj se hvali.    18. Kajti kdor sam sebe priporoča, ni preizkušen, ampak ta, kogar Gospod priporoča.