1. To mi je pokazal Gospod Jehova: Glej, koš z zrelim sadjem.
2. In reče: Kaj vidiš, Amos? Odgovorim: Koš z zrelim sadjem. In mi reče GOSPOD: Konec je prišel na ljudstvo moje Izraela; ne pojdem več mimo njega, prizanašajoč mu.
3. In petje v palači se izprevrže v plakanje tisti dan, govori Gospod Jehova; trupel bo množica, vsepovsod jih bodo metali natihoma.
4. Čujte to vi, ki bi hoteli pogoltniti potrebnega in uničiti ubožce v deželi,
5. ki govorite: Da bi le že minil mlaj, da bi prodajali žito, in sobota, da odpremo žitnice, da zmanjšamo mero in povišamo ceno in varamo z lažnivo tehtnico!
6. da kupimo siromaka za denar in potrebnega za par čevljev in da prodamo pleve za žito!
7. GOSPOD je prisegel pri ponosu Jakobovem: Gotovo nikdar ne pozabim vseh njih del!
8. Kako naj bi se za to ne tresla dežela in ne žaloval vsak prebivalec v njej? Res se vsa razlije kakor Nil, požene valove in upade kakor reka v Egiptu.
9. In zgodi se tisti dan, govori Gospod Jehova, da ukažem solncu zaiti opoldne ter spravim temo nad zemljo ob belem dne.
10. In izpremenim praznike vaše v žalovanje in vse pesmi vaše v žalostinke in napravim raševnike za vsaka ledja in spravim na vsako glavo plešo, in naredim deželo enako kakor ob žalovanju po edinem sinu in njen konec kakor dan bridkosti.
11. Glej, pridejo dnevi, govori Gospod Jehova, da pošljem lakoto v deželo, a ne bodo lačni kruha in ne žejni vode, ampak da poslušajo besede GOSPODOVE.
12. In bodo tavali od morja do morja in od severa k vzhodu, tekali bodo semtertja, da iščejo besede GOSPODOVE, pa je ne bodo našli.
13. Tisti dan bodo lepe device in zali mladeniči omedlevali od žeje,
14. kateri prisegajo pri grehu Samarije in govore: Kakor res živi tvoj bog, o Dan! Tudi: Kakor res živi pot v Bersebo [T. j. pot k maliku, ali: bogočastje v Bersebi.]! in padejo in ne vstanejo več.
| 
