Ezekiel, Chapter 13

1. In pride mi beseda GOSPODOVA, govoreč:    2. Sin človečji, prorokuj zoper proroke Izraelove, ki prorokujejo, in reci njim, ki prorokujejo iz lastnega srca svojega: Čujte besedo GOSPODOVO!    3. Tako pravi Gospod Jehova: Gorje brezpametnim prorokom, ki gredo za lastnim duhom svojim in za tistim, česar niso videli!    4. Kakor lisice v razvalinah so bili tvoji proroki, o Izrael!    5. Niste stopali pred razpoke zidov in niste gradili obzidja pri hiši Izraelovi, da bi trdno stala v boju na dan GOSPODOV.    6. Ničevost in lažnivo vedeževanje so videli, kateri pravijo: „GOSPOD govori!“ dasi jih ni poslal GOSPOD; in tolažijo jih z nado, da se njih beseda potrdi.    7. Niste li videli ničeve prikazni in niste li govorili lažnivega vedeževanja, ko ste pravili: „GOSPOD govori!“ in vendar jaz nisem govoril?    8. Zato pravi tako Gospod Jehova: Ker ste govorili ničemurnost in videli laž, zato, glejte, sem jaz zoper vas, govori Gospod Jehova;    9. in roka moja bode zoper proroke, ki vidijo ničemurnost in ki pripovedujejo laž. Ne bodo v svetovalstvu ljudstva mojega in v popisu družine Izraelove ne bodo zapisani, tudi v zemljo Izraelovo ne pridejo. In spoznate, da sem jaz Gospod Jehova.    10. Zato, prav zato, ker zapeljujejo ljudstvo moje, govoreč: Mir! In ga ni miru; in če kdo gradi steno, jo mažejo z belilom –    11. reci tistim mazačem z belilom, da bo padla; ploha se ulije nanjo in toča bo padala in vihar jo razdere.    12. Glejte, ko pade stena, ali vam ne bodo pravili: Kje je belilo, s katerim ste jo mazali?    13. Zato pravi tako Gospod Jehova: V togoti svoji naredim, da jo razdere hrumeč vihar, in vsled srda mojega se ulije nanjo ploha in usuje toča od jeze moje v pogubo.    14. Tako razvalim steno, ki ste jo mazali z belilom, in porušim jo do tal, da se odkrije njena podlaga; in padla bo in vi poginete sredi nje. In spoznate, da sem jaz GOSPOD.    15. In tako dopolnim togoto svojo nad steno in nad njimi, ko so jo mazali z belilom, in vam porečem: Stene ni več, tudi tistih ni, ki so jo mazali,    16. prorokov Izraelovih, ki prorokujejo o Jeruzalemu in vidijo zanj prikazni miru, dasi ni miru, govori Gospod Jehova.    17. Ti pa, sin človečji, obrni obličje proti hčeram ljudstva svojega, ki prorokujejo iz lastnega srca svojega, in prorokuj zoper nje    18. in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Gorje jim, ki šivajo obveze za vse členke rok in obglavne zavoje, prilične vsaki postavi, da bi lovile duše! Hočete li uloviti duše pri ljudstvu mojem, a svoje duše ohraniti v življenju?    19. In mene ste onečastile med ljudstvom mojim za peščico ječmena in za nekoliko grižljajev kruha, da se v smrt pripravijo duše, ki bi ne imele umreti, in pri življenju ohranijo duše, ki bi ne imele živeti, s tem, da lažete ljudstvu mojemu, ki posluša laži.    20. Zato pravi tako Gospod Jehova: Glejte, jaz sem zoper obveze vaše, s katerimi lovite duše kakor ptice, in jih vam iztrgam iz rok, duše pa pustim v prostost, duše, ki jih lovite kakor ptice.    21. Tudi obglavne zavoje vaše raztrgam in otmem ljudstvo svoje iz vaše roke, da vam ne bodo več za plen v pesti vaši. In zvedele boste, da sem jaz GOSPOD.    22. Ker ste z lažmi užalostile srce pravičnega, ki mu jaz nisem žalosti prizadel, in krepčale ste roke brezbožnega, da se ne bi vrnil s hudobne poti svoje, da se ohrani v življenju:    23. zato ne boste več videle ničemurnosti in se več ne pečale z vedeževanjem; in otmem ljudstvo svoje iz roke vaše. In spoznate, da sem jaz GOSPOD.