1. Zatorej, bratje sveti, poklica nebeškega deležni, pazljivo glejte na poslanca in velikega duhovnika naše veroizpovedi, Jezusa,
2. ki je zvest njemu, ki ga je naredil, kakor je bil tudi Mojzes zvest v vsej hiši njegovi.
3. Večje slave namreč je bil ta za vrednega spoznan od Mojzesa, v kolikor ima večjo čast od hiše tisti, ki jo je napravil.
4. Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog.
5. In Mojzes je bil zvest v vsej hiši njegovi kakor služabnik, v pričanje tistega, kar se je imelo pozneje oznanjati;
6. Kristus pa je zvest kakor sin, vladajoč hiši svoji; čigar hiša smo mi, ako srčno zaupnost in hvalo upanja ohranimo trdno do konca.
7. Zatorej, kakor govori sveti Duh: „Danes, ko začujete glas njegov,
8. ne zakrknite src svojih, kakor v razdražbi ob dnevi izkušnjave v puščavi,
9. kjer so me izkušali očetje vaši s preizkušanjem in gledali dela moja štirideset let.
10. Zato sem se razsrdil nad tem rodom in rekel: Vedno tavajo v srcu; ali oni niso spoznali potov mojih,
11. tako da sem prisegel v jezi svoji: Ne pridejo v pokoj moj!“
12. Glejte, bratje, da ne bode v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od Boga živega:
13. marveč opominjate se vsak dan, dokler se še kliče „danes“, da ne zakrkne kdo izmed vas vsled prevare greha.
14. Kajti postali smo sodeležniki Kristusa, ako le začetek zaupanja trdno ohranimo do konca;
15. dokler se pravi: „Danes, ko začujete glas njegov, ne zakrknite src svojih kakor v razdražbi“.
16. Kajti kdo so bili tisti, ki so slišali in napravili razdražbo? Ne li pa vsi, ki so izšli iz Egipta po Mojzesu?
17. Nad katerimi pa se je srdil štirideset let? Mar ne nad njimi, ki so bili grešili, ki so jim telesa popadala v puščavi?
18. Katerim pa je prisegel, da ne pridejo v pokoj njegov, če ne njim, ki so bili nepokorni?
19. In vidimo, da niso mogli priti vanj zaradi nevere.
| 
