Isaiah, Chapter 15

1. Prorokovanje o Moabu. Res, po noči bo razdejan Ar Moabov, uničen; da, po noči bo razdejan Kir Moabov, uničen.    2. Pojdejo gori v tempelj in v Dibon na višave jokat; nad Nebom in nad Medebo bo tulil Moab, na vseh glavah njegovih bode pleša, ostrižena bo vsaka brada.    3. Po ulicah njegovih se bodo opasovali z raševnikom, po strehah njegovih in po trgih njegovih bo vse tulilo, razlivajoč se v solzah.    4. In vpil bo Hesbon in Eleale, do Jahaza se bo čul njih glas; zato bodo kričali vojščaki moabski, duša jim bo trepetala.    5. Duša moja vpije zaradi Moaba; ubežniki njegovi bežé v Zoar kakor k triletni junici; jokaje stopajo gori po klancu Luhitskem, ker na potu proti Horonaimu vpijejo o pogubi.    6. Kajti vode nimrimske se premenijo v puščavo; zakaj trava se je posušila, nežno zelišče vene, ni več zelenjave nobene.    7. Zato odneso ostanek svojega imetja, kolikor so še mogli spraviti, čez Vrbov potok.    8. Kajti tisto vpitje se razlega okoli po mejah moabskih, tja do Eglaima stokanje njegovo in do Ber-elima tuljenje njegovo.    9. Kajti vode dimonske so polne krvi; da, jaz pripravim še več nad Dimon: leva za nje, ki beže iz Moaba, in za ostanek v deželi.