1. Pred praznikom velikonočnim pa, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu: ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.
2. In pri večerji, ko je že bil hudič Judu Simonovemu Iškariotu dal v srce, naj ga izda,
3. vstane Jezus, vedoč, da mu je dal Oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre,
4. od večerje in sleče oblačilo in vzame prt ter se opaše.
5. Potem vlije vode v medenico in začne umivati učencem noge in otirati s prtom, ki je bil ž njim opasan.
6. Pride torej k Simonu Petru. On mu reče: Gospod, ti mi boš umival noge?
7. Jezus odgovori in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne veš, ali zvedel boš potem.
8. Reče mu Peter: Ne boš mi umival nog, na vekomaj ne! Odgovori mu Jezus: Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.
9. Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mojih, ampak tudi roke in glavo!
10. Reče mu Jezus: Kdor je bil v kopeli umit, ne potrebuje, samo da si noge umije, sicer je ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi.
11. Poznal je namreč izdajalca svojega; zato je rekel: Niste vsi čisti.
12. Ko jim je torej umil noge in je vzel oblačilo svoje, sede zopet za mizo in jim reče: Veste li, kaj sem vam storil?
13. Vi me zovete: Učenik in Gospod, in prav pravite; kajti to tudi sem.
14. Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge.
15. Zgled sem vam dal namreč, da tudi vi delajte tako, kakor sem vam jaz storil.
16. Resnično, resnično vam pravim: Hlapec ni večji od gospodarja svojega, tudi poslanec ni večji nego tisti, ki ga je poslal.
17. Ako to veste, blagor vam, če to delate.
18. Ne govorim o vseh vas; jaz vem, katere sem izvolil. Ali izpolniti se mora pismo: „Ta, ki jé z menoj kruh, je vzdignil peto svojo zoper mene.“
19. Že sedaj vam to pravim, preden se je zgodilo, da verujete, kadar se zgodi, da sem jaz.
20. Resnično, resnično vam pravim: Kdor ga sprejme, kogarkoli pošljem, sprejme mene; kdor pa sprejme mene, sprejme tega, ki me je poslal.
21. Ko je Jezus to povedal, se razžalosti v duhu, ter zatrdi in reče: Resnično, resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.
22. Učenci se tedaj spogledujejo med seboj, pomišljujoč, o katerem pravi.
23. Slonel je pa za mizo na naročju Jezusovem eden učencev njegovih, ki ga je Jezus ljubil.
24. Simon Peter torej namigne temu in mu reče: Povej nam, kdo je, o katerem pravi.
25. On se nasloni, kakor je, Jezusu na prsi ter mu reče: Gospod, kdo je?
26. Jezus odgovori: Ta je, ki mu grižljaj omočim in podam. Omočivši torej grižljaj, ga vzame in poda Judu Simonovemu Iškariotu.
27. In za grižljajem - tedaj vnide vanj satan. Jezus mu torej veli: Kar delaš, stori hitro.
28. Tega pa ni razumel nobeden za mizo sedečih, čemu mu je to rekel.
29. Nekateri so namreč mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik: ali da naj dá kaj ubogim.
30. Vzemši torej grižljaj, odide takoj; bila je pa noč.
31. Ko je torej odšel, reče Jezus: Sedaj je Sin človekov oslavljen, in Bog je oslavljen v njem.
32. Če je Bog oslavljen v njem, ga tudi Bog oslavi v sebi, in precej ga oslavi.
33. Otročiči, še malo časa sem z vami. Iskali me boste, a kakor sem Judom povedal: kamor jaz grem, vi ne morete priti, tako pravim sedaj tudi vam.
34. Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.
35. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.
36. Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Jezus odgovori: Kamor grem, ne moreš zdaj iti za menoj; pozneje pa pojdeš za menoj.
37. Reče mu Peter: Gospod, zakaj ne morem sedaj iti za teboj? Življenje svoje dam zate.
38. Jezus odgovori: Življenje svoje daš zame? Resnično, resnično ti pravim: Petelin ne zapoje, dokler me trikrat ne zatajiš.
| 
