Jonah, Chapter 2

1. In molil je Jona h GOSPODU, svojemu Bogu, iz ribjega trebuha in rekel:    2. H GOSPODU sem klical v stiski svoji, in mi je odgovoril; iz krila smrtnega kraja sem vpil, ti si uslišal glas moj.    3. Kajti vrgel si me v globočino, v sredino morja, da so me vode objemale; vsi valovi in zagoni tvoji so drli čezme.    4. In rekel sem: Pahnjen sem izpred tvojih oči; vendar bom zopet gledal proti templju svetosti tvoje.    5. Vode so me zagrnile do duše, globočina me je objela, morska trava se mi je ovijala okrog glave.    6. Pogrezal sem se do podzidja gorá, zapahi zemlje so bili zaprti nad menoj za vekomaj. Tedaj si potegnil iz jame življenje moje, o GOSPOD, Bog moj!    7. Ko je v meni hirala duša moja, sem se spominjal GOSPODA, in molitev moja je prišla k tebi, v hram svetosti tvoje.    8. Kateri časté ničemurnosti prazne, opuščajo Boga, milost svojo.    9. Ali jaz ti bom daroval z glasom zahvaljevanja; izpolnim, kar sem obljubil. Pri GOSPODU je rešitev!    10. In GOSPOD je velel ribi, in izbljuvala je Jona na kopno.