Luke, Chapter 3

1. Petnajstega leta vlade cesarja Tiberija pa, ko je bil Poncij Pilat poglavar v Judeji in Herod četrtnik v Galileji, a Filip, njegov brat, četrtnik v Itureji in v Trahoniški pokrajini in Lizanija četrtnik v Abileni,    2. za velikih duhovnikov Ana in Kajfa, pride beseda Božja k Janezu, Zaharijevemu sinu, v puščavi.    3. In on pride v vso okolico Jordansko in propoveduje krst izpokorjenja v odpuščenje grehov,    4. kakor je pisano v knjigi govorov Izaija proroka: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, poravnajte steze njegove!    5. Vsaka dolina naj se izpolni, in vsaka gora in grič naj se zniža, in kar je krivega, bodi ravno, in ostra pota naj bodo gladka;    6. in vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje“.    7. Govoril je torej množicam, ki so prihajale, da bi jih krstil: Gadja zalega, kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi?    8. Rodite torej sadove, vredne izpokorjenja, in ne poskušajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abrahama; kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu otroke.    9. Nastavljena pa je že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se torej poseka in vrže na ogenj.    10. In vprašujejo ga množice, govoreč: Kaj naj torej storimo?    11. Odgovarjajoč pa jim veli: Kdor ima dve suknji, daj tistemu, ki nima, in kdor ima hrane, stori ravno tako.    12. Pridejo pa tudi cestninarji, da bi jih krstil, in mu reko: Učenik, kaj naj storimo mi?    13. On jim pa reče: Ničesar ne terjajte več, nego vam je določeno.    14. Vprašajo ga pa tudi vojaki, rekoč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikomur ne delajte sile in ne ovajajte, ter bodite zadovoljni s plačo svojo.    15. Ko pa je ljudstvo čakalo, in so vsi mislili v srcih svojih o Janezu, če ni nemara on Kristus,    16. odgovori Janez vsem, rekoč: Jaz vas z vodo krščujem, prihaja pa močnejši od mene, ki mu nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem.    17. On ima velnico v roki svoji, in očedi gumno svoje in pospravi pšenico v žitnico svojo, a pleve sežge z neugasljivim ogljem.    18. Tudi še z mnogimi drugimi opomini je oznanjeval blagovestje ljudstvu.    19. Herod četrtnik pa, ker ga je svaril zaradi Herodiade, njegovega brata žene, in zaradi vsega, kar je hudega storil Herod,    20. stori vrhu vsega tudi še to, da zapre Janeza v ječo.    21. Zgodi se pa, ko se krščuje vse ljudstvo in se tudi Jezus krsti in moli: da se odpre nebo,    22. in sveti Duh pride nanj v telesni podobi kakor golob, in glas iz nebes se oglasi: Ti si Sin moj ljubljeni, ti si po moji volji.    23. In on, Jezus, je bil, ko je začel učiti, blizu tridesetih let, sin, kakor se je mislilo Jožefov, Helijev.    24. Matatov, Levijev, Melhijev, Janajev, Jožefov,    25. Matatijev, Amosov, Nahumov, Eslijev, Nagajev,    26. Maatov, Matatijev, Semejev, Josehov, Jodov,    27. Joananov, Resov, Zorobabelov, Salatielov, Nerijev,    28. Melhijev, Adijev, Kozamov, Elmodamov, Erov,    29. Jozuetov, Eliezerjev, Jorimov, Matatov, Levijev,    30. Simeonov, Judov, Jožefov, Jonamov, Eliakimov,    31. Meleov, Menov, Matatajev, Natanov, Davidov,    32. Jesejev, Obedov, Boazov, Salmonov, Nahsonov,    33. Aminadabov, Aramov, Ezronov, Faresov, Judov,    34. Jakobov, Izakov, Abrahamov, Tarov, Nahorov,    35. Serugov, Ragavov, Falekov, Eberjev, Salov,    36. Kajnanov, Arfaksadov, Semov, Noetov, Lamehov,    37. Matuzalemov, Enohov, Jaredov, Maleleelov, Kajnanov,    38. Enosov, Setov, Adamov, Božji.