1. In pridejo na drugo stran morja, v pokrajino Gerazenov.
2. In precej, ko stopi iz ladje, ga sreča človek iz grobov, ki je imel nečistega duha
3. in mu je bilo prebivališče po grobih; in tudi z verigo ga ni mogel nihče več zvezati;
4. bil je namreč velikokrat zvezan z oklepi in verigami, pa je verige potrgal in oklepe razdrobil, in nihče ga ni mogel ukrotiti;
5. in vedno, po noči in po dnevi, je bival po gorah in po grobih ter kričal in se bil s kamenjem.
6. Ko pa ugleda Jezusa oddaleč, priteče ter se mu prikloni
7. in na ves glas kričeč, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me!
8. Pravil mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka!
9. In ga vpraša: Kako ti je ime? In mu reče: Legijon mi je ime, ker nas je mnogo.
10. In prosi ga zelo, naj jih ne izžene iz tega kraja.
11. Bila je pa tam pri gori velika čreda svinj, ki so se pasle.
12. In zaprosijo ga, rekoč: Pošlji nas v te svinje, da gremo vanje.
13. In Jezus jim dovoli. In nečisti duhovi izidejo in gredo v svinje, in zakadi se čreda, kakih dvatisoč, z brega v morje, ter potonejo v morju.
14. In njih pastirji pobegnejo in oznanijo to v mestu in po deželi. In prebivalci gredo pogledat, kaj bi bilo to, kar se je zgodilo.
15. In pridejo k Jezusu in ugledajo obsedenca, da sedi in je oblečen in pameten, tistega, ki je imel legijon; in preplašijo se.
16. In tisti, ki so videli, jim pripovedujejo, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah.
17. In začno ga prositi, naj odide iz njih krajev.
18. In ko stopi v ladjo, ga zaprosi oni, ki je bil obseden, da sme ostati ž njim.
19. Jezus pa mu ne dopusti, ampak mu reče: Pojdi na svoj dom k svojcem in oznani jim, koliko ti je storil Gospod in kako se te je usmilil.
20. In odide in začne oznanjevati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.
21. In ko se prepelje Jezus v ladji zopet na drugo stran, se zbere pri njem velika množica; in bil je pri morju.
22. In glej, eden načelnikov shodnice, po imenu Jair, pride, in ko ga ugleda, mu pade pred noge
23. in ga zelo prosi, rekoč: Hčerka mi umira, pridi, položi nanjo roke, da ozdravi in živi.
24. In odide ž njim; in velika množica ga spremlja in ga stiskajo.
25. In žena, ki je imela krvotok dvanajst let
26. in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov in potrošila vse svoje, pa ji ni nič pomagalo, ampak še huje je bilo:
27. pride, ko je slišala o Jezusu, med množico odzadaj in se dotakne obleke njegove.
28. Reče si namreč: Če se dotaknem le obleke njegove, ozdravim.
29. In precej usahne vir krvi njene, in čuti v telesu, da je ozdravela od svoje nadloge.
30. In Jezus precej spozna pri sebi, da je šla moč iz njega, in obrnivši se med množico, reče: Kdo se je dotaknil moje obleke?
31. In reko mu učenci njegovi: Saj vidiš ljudstvo, da te stiska, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?
32. In ozira se okoli, da bi ugledal tisto, ki je to storila.
33. Žena pa, vedoč, kaj se ji je zgodilo, uplašena in trepetaje pristopi in pade pred njim in mu pove vso resnico.
34. On ji pa reče: Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.
35. Ko še govori, pridejo od načelnika shodnice, rekoč: Hči tvoja je umrla, čemu še nadleguješ učenika?
36. Jezus pa zasliši to besedo, ko so jo povedali, in reče načelniku shodnice: Ne boj se, le veruj!
37. In ne pusti, da bi ga kdo spremljal, razen Peter in Jakob in Janez, Jakobov brat.
38. In pridejo v hišo načelnikovo, in vidi hrupno zmešnjavo ter da silno jokajo in žalujejo.
39. In ko vnide, jim reče: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, marveč spi!
40. A oni se mu posmehujejo. On pa izžene vse in vzame s seboj otrokovega očeta in mater in svoje spremljevalce ter gre noter, kjer je deklica ležala.
41. In prijemši deklico za roko, ji veli: Talita kumi, to se pravi: Deklica, pravim ti, vstani!
42. In precej vstane deklica in hodi; imela je namreč dvanajst let. In precej se začudijo na vso moč.
43. In zapove jim strogo, da nihče ne zve tega, in naroči, naj ji dado jesti.
| 
