1. In stopi v ladjo ter se prepelje in pride v svoje mesto.
2. In glej, prineso mu mrtvoudnega, ki je ležal na postelji. In ko vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Zaupaj, sin, odpuščeni so grehi tvoji.
3. In glej, nekateri pismarji reko v sebi: Ta preklinja Boga.
4. In ko vidi Jezus njih misli, reče: Zakaj mislite hudobno v srcih svojih?
5. Kaj je namreč laže, reči: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in hodi?
6. Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, odpuščati na zemlji grehe (nato veli mrtvoudnemu): Vstani in vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!
7. In vstane ter odide na svoj dom.
8. Ko pa množice to vidijo, se prestrašijo in hvalijo Boga, ki je dal ljudem tako oblast.
9. In gredé dalje odtod, ugleda človeka, ki sedi na mitnici, Matevža po imenu, in mu reče: Pojdi za menoj! In vstane ter odide za njim.
10. In zgodi se, ko sedi v hiši za mizo, in glej, mnogo cestninarjev in grešnikov pride, in sedé z Jezusom in učenci njegovimi.
11. In ko farizeji to vidijo, reko njegovim učencem: Zakaj jé učenik vaš z mitarji in grešniki?
12. Jezus pa to sliši in reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni.
13. Pojdite pa in učite se, kaj se pravi: „Usmiljenja hočem in ne daritve“. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temuč grešnike.
14. Potem pristopijo k njemu Janezovi učenci, govoreč: Zakaj se mi in farizeji tolikokrat postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?
15. In reče jim Jezus: Se li morejo svatje žalostiti, dokler je ženin ž njimi? Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin, in tedaj se bodo postili.
16. Nihče pa ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro obleko, kajti taka zaplata odtrga od obleke še kaj, in luknja bode večja.
17. Tudi ne vlivajo novega vina v stare mehove, sicer mehovi popokajo in vino se razlije in mehovi se pokončajo; temuč novo vino vlivajo v nove mehove, in oboje se ohrani.
18. Ko jim je to še govoril, glej, pride neki načelnik ter se mu poklanja, govoreč: Hči moja je ravnokar umrla; ali pridi in položi nanjo roko svojo, in oživela bo.
19. In Jezus vstane in gre za njim in učenci njegovi.
20. In glej, žena, ki je imela krvotok dvanajst let, pririne odzadaj in se dotakne roba obleke njegove.
21. Kajti dejala je sama pri sebi: Če se obleke njegove le dotaknem, ozdravim.
22. Jezus se pa obrne in jo ugleda ter reče: Zaupaj, hči, tvoja vera te je rešila. In žena je bila zdrava od te ure.
23. In ko pride Jezus v načelnikovo hišo, ugleda piskače in hrumeče ljudstvo
24. in jim reče: Odstopite! kajti deklica ni umrla, temuč spi. A oni se mu posmehujejo.
25. Ko pa izžene ljudstvo, gre noter in jo prime za roko: in deklica vstane.
26. In glas o tem se raznese po vsej tisti deželi.
27. In ko gre Jezus dalje odtod, prideta za njim dva slepca in vpijeta, rekoč: Usmili se naju, sin Davidov!
28. Ko pa dospe v hišo, pristopita slepca k njemu; in Jezus jima reče: Verujeta li, da morem to storiti? Rečeta mu: Da, Gospod.
29. Tedaj se dotakne njunih oči, rekoč: Po vajini veri se vama zgódi!
30. In njune oči se odpro. In Jezus jima zapreti in veli: Glejta, da nihče ne zve.
31. Ona pa izideta in ga razglasita po vsej tisti deželi.
32. Ko pa ta dva odideta, glej, pripeljejo mu mutastega obsedenca.
33. In ko izžene zlega duha, mutec izpregovori. In množica se začudi in reče: Nikoli se ni videlo kaj takega v Izraelu.
34. Farizeji pa reko: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.
35. In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost.
36. Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.
37. Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo.
38. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.
| 
