1. Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.
2. Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji GOSPODA, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje.
3. V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne.
4. Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.
5. Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži.
6. Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.
7. Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede.
8. Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.
9. Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni.
10. Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi.
11. Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel.
12. Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.
13. Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost.
14. Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem.
15. Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.
16. Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen.
17. Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo.
18. Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.
19. Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih.
20. Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.
21. Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!
22. Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro.
23. V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.
24. Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost.
25. Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi.
26. Kdor se boji GOSPODA, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim.
27. Strah GOSPODOV je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg.
28. V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.
29. Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost.
30. Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.
31. Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.
32. V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik.
33. V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže.
34. Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast.
35. Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.
| 
