1. Kadar boš sedel, da ješ z vladarjem, pazi pridno na njega, ki je pred teboj;
2. drugače nastaviš nož na goltanec svoj, ako bi bil poželjivosti poln.
3. Ne požéli slaščic njegovih, ker je jed varljiva.
4. Ne trudi se, da bi obogatel: te razumnosti svoje se odvadi!
5. Ali naj bi oči vpiral v to, česar skoraj ne bode? Kajti bogastvo si res dela peruti, kakor orel zleti proti nebu.
6. Ne uživaj jedi njega, ki ima oko nevoščljivo, in ne poželi slaščic njegovih;
7. kajti odmerja ti vse v srcu svojem. „Jej in pij!“ ti veli, toda srce njegovo ni s teboj.
8. Grižljaj, ki si ga pojedel, boš izbljuval, in izgubil si sladke besede svoje.
9. Vpričo bedaka ne govóri, kajti zaničeval bo razumnost tvojih besed.
10. Ne premikaj starega mejnika in ne stopaj na njive sirot!
11. Močan je namreč njih odrešenik, on se potegne za njih pravdo zoper tebe.
12. Nagni k pouku srce svoje in ušesa svoja k besedam znanja.
13. Ne odtezaj dečku strahovanja, kajti če ga udariš s šibo, ne umrje.
14. Opletaj ga s šibo, in otmeš dušo njegovo iz pekla.
15. Sin moj, če je modro srce tvoje, veselilo se bo tudi moje srce,
16. in radovale se bodo ledice moje, ko bodo govorile ustne tvoje, kar je pošteno.
17. Srce tvoje naj ne zavida grešnikom, ampak góri za strah GOSPODOV ves dan.
18. Zares, še je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.
19. Poslušaj, sin moj, in bodi moder in po ravnem potu vodi srce svoje.
20. Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa:
21. zakaj požrešnik obuboža in pijanec, in s cunjami se bo oblačil zaspanec.
22. Poslušaj očeta svojega, ki te je rodil, in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.
23. Resnico kupi in je ne prodaj, nabavi si modrosti, pouka in razumnosti.
24. Silno se raduje oče pravičnega, in kdor je rodil modrega, se ga veseli.
25. Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje roditeljica tvoja!
26. Daj mi, sin moj, srce svoje, in oči naj se ti vesele na potih mojih.
27. Kajti jama globoka je nečistnica in tesen vodnjak tuja žena;
28. ker ona kakor razbojnik preži in nezvestnike množi med ljudmi.
29. Komu gorjé, komu joj? čigavi so prepiri, čigavo jadikovanje? čigave rane brez vzroka? čigava motnost oči?
30. Njih, ki pozno sedevajo pri vinu, ki hodijo okušat mešano pijačo.
31. Ne glej vina, ko se zlati, ko kaže v kozarcu barvo svojo! Gladko teče po grlu,
32. a naposled piči kakor kača in zbode kakor gad.
33. Oči tvoje bodo čudne videle stvari in srce tvoje bo govorilo napačnosti.
34. In bodeš, kakor kdor leži sredi morja in kakor kdor leži na vrhu jadrnika.
35. Bíli so me, porečeš, a ni me bolelo, tepli so me, nisem čutil. Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ga poiščem!
| 
