Psalms, Chapter 2

1. Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči?    2. Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega,    3. govoreč: Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone!    4. On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Gospod.    5. Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši:    6. Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje.    7. Oznanim naj vam sklep: GOSPOD mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil.    8. Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo.    9. Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ.    10. Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti, o zemlje sodniki!    11. V svetem strahu služite GOSPODU in radujte se s trepetom.    12. Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!