1. {Psalm Davidov.} Bojuj se, GOSPOD, zoper nje, ki se bojujejo z menoj, vojskuj se ž njimi, ki se vojskujejo z menoj.
2. Zgrabi ščit veliki in mali in vstani meni v pomoč.
3. In potegni sulico in zapri pot njim, ki me preganjajo; reci duši moji: Jaz sem rešenje tvoje.
4. Sramujejo se naj in v sramoto pridejo, kateri iščejo duše moje, umekniti se morajo in rdečica naj jih oblije, kateri mi nameravajo hudo.
5. Bodo naj kakor pleve pred vetrom, in angel GOSPODOV naj jih podi.
6. Temna bodi njih pot in polzka, in angel GOSPODOV naj jih preganja.
7. Ker brez vzroka so mi skrito nastavili mrežo svojo, brez vzroka jamo izkopali duši moji.
8. Poguba naj pride nanj iznenada, in naj ga ujame mreža njegova, ki jo je skril, v pogubo naj pade vanjo.
9. In duša moja se bo radovala v GOSPODU, veselila se v rešenju njegovem.
10. Vse kosti moje bodo govorile: GOSPOD, kdo je tebi enak? Siromaka otimlješ iz rok močnejšega od njega, siromaka in ubožca iz rok njega, ki ga pleni.
11. Priče vstajajo krivične, česar si nisem v svesti, me izprašujejo.
12. Hudo mi vračajo za dobro; zapuščena je duša moja.
13. In vendar sem jaz, ko so bili bolni, oblečen v raševino, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje.
14. Vedel sem se, kakor bi mi bil prijatelj ali brat, kakor žalujoč po materi, sem hodil sključen v žalni obleki.
15. Oni pa so se radovali moje hromote in se zbirali, zbirali so se zoper mene, druhal hudobna, in nisem tega vedel, psovali so me in niso nehali;
16. kakor brezbožni zabavljivci pri pojedinah so s svojimi zobmi režali name.
17. Gospod, doklej boš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo.
18. Slavil te bom v velikem zboru, med ljudstvom obilim bom te hvalil.
19. Naj se ne radujejo nad menoj, ki so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo brez vzroka, naj ne mežikajo z očesom.
20. Miru namreč ne govore, temuč zoper mirne v deželi izmišljajo zvijačne stvari.
21. In proti meni široko režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi!
22. Vidiš to, GOSPOD, ne molči torej; Gospod, ne bivaj daleč od mene.
23. Zbúdi se in vstani na sodbo mojo, Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo.
24. Sodi me po pravičnosti svoji, GOSPOD, Bog moj, in naj se ne veselé nad mano.
25. Naj ne govoré v srcu svojem: Aha, tako smo želeli! ne govoré naj: Pogoltnili smo ga.
26. Osramočeni naj bodo in zardé vsi skupaj, ki se vesele nesreče moje; s sramoto naj se zagrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni.
27. A prepevajo naj in se radujejo, kateri se veselé pravičnosti moje, in govoré naj vedno: Poveličevan bodi GOSPOD, ki se veseli miru svojega hlapca.
28. In jezik moj bo oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.
| 
