Psalms, Chapter 56

1. {Načelniku godbe, kakor ‚Nema golobica v oddaljenih krajih‘. Davidova zlata pesem, ko so ga prijeli Filistejci v Gatu.} Milosten mi bodi, o Bog, ker rohneč me preganja človek, ves dan se z menoj bojuje in me stiska.    2. Rohne zalezovalci moji ves dan, ker mnogo jih je, ki se zoper mene vojskujejo ošabno.    3. Ob dnevu, ko me strah obhaja, stavim svoje upanje vate.    4. V Bogu bom hvalil besedo njegovo; v Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti meso?    5. Ves dan prevračajo moje besede, zoper mene merijo vse njih misli v hudo.    6. Zbirajo se in skrivajo se v prežo, pazijo mi na stopinje, ker mi strežejo po življenju.    7. Se li bodo rešili ob taki hudobnosti? V jezi pahni ljudstva, o Bog!    8. Ti imaš seštete ure tavanja mojega. Deni v lagvico svojo vsako solzo mojo, ali bi jih ne imel v zaznamku svojem?    9. Potem se umaknejo sovražniki moji v dan, ko bom klical; to vem, da mi je Bog na strani.    10. V Bogu bom hvalil besedo, v GOSPODU hvalil besedo.    11. V Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti človek?    12. Dolžan sem ti, o Bog, obljube; hvalne daritve ti bom opravljal.    13. Ker ti si otel dušo mojo smrti, tudi noge moje padca, da neprestano hodim pred Bogom v življenja luči.