Psalms, Chapter 60

1. {Načelniku godbe; kakor ‚Lilija pričevanja‘. Zlata pesem Davidova, v poučevanje, ko se je boril s Sirci iz Mezopotamije in s Sirci Zobejskimi in se je Joab vrnil in pobil Edomcev v Solni dolini dvanajst tisoč.} O Bog, zavrgel si nas, razkropil nas, srdit si bil, a zopet nas ustanovi!    2. Zmajal si deželo, raztrgal jo, zaceli razpoke njene, ker omahuje!    3. Storil si, da je ljudstvo tvoje čutilo trdost, dal si nam piti vina omotnega.    4. Dal si njim, ki se tebe bojé, zastavo, da naj se povzdigne zaradi resnice. (Sela.)    5. Da bodo oteti ljubljenci tvoji, stóri rešenje z desnico svojo in usliši nas!    6. Bog je govoril v svetosti svoji: Radoval se bom, razdelim Sihem in dolino Sukotsko premerim.    7. Moj je Gilead in moj Manase in Efraim glave moje bramba, Juda moje žezlo,    8. Moab umivalnica moja, na Edoma vržem obuvalo svoje, nad mano, o Filisteja, ukaj!    9. Kdo me popelje v mesto utrjeno, kdo me pripelje noter do Edomeje?    10. Ali ne ti, o Bog, ki si nas bil zavrgel, in nisi hodil, Bog, z našimi vojskami?    11. Daj nam pomoč zoper sovražnika, ker ničeva je pomoč človeška.    12. V Bogu delajmo junaške čine, in on bo poteptal zatiralce naše.