1. {Psalm Asafov.} Zares, dober je Bog Izraelu, njim, ki so čistega srca.
2. Jaz pa – malo da se niso spoteknile noge moje, skoraj nič, da niso izpoddrsnili koraki moji.
3. Zakaj zavidal sem prevzetnikom, ko sem gledal brezbožnih blagostanje.
4. Ker ni ga trpljenja do njih smrti, poln zdravja je njih život.
5. Njim se ni truditi kakor drugim smrtnikom, in kakor druge ljudi jih ne tepo nadloge.
6. Zato jim je ošabnost okrog vratu kot verižica, silovitost jih pokriva kakor obleka.
7. Oči jim gledajo debele iz polti zalite, v domišljavosti srca prestopajo vse meje.
8. Rogajo se in hudobno govoré o zatiranju, govoré kot vzvišeni nad vse.
9. Proti nebu dvigajo usta in kar izreče njih jezik, mora veljati na zemlji.
10. Zato hiti za njimi njih ljudstvo, in njih nauke srkajo kot vodo obilo.
11. In govoré: Kako naj Bog ve? Ali je pač kaj znanja pri Najvišjem?
12. Glejte! ti so brezbožni in, vsekdar živeč brez skrbi, kopičijo bogastvo!
13. Res, zastonj sem čistil srce svoje in v nedolžnosti umival svoje roke,
14. ker sem bil vendarle tepen ves dan, in kazen me je iznova zadela vsako jutro. –
15. Ako bi bil jaz rekel: Govoril bom istotako, glej, nezvest bi bil rodu tvojih otrok.
16. Tedaj sem premišljal, da bi to razumel, a pretežavno je bilo očem mojim.
17. Dokler nisem stopil v svetišča Boga mogočnega in zagledal njih konca.
18. Zares, na polzka tla si jih postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine.
19. Kako so hipoma opustošeni, konec jih je, poginili so v grozah!
20. So kakor sanje, ko se je zbudil kdo; tako, Gospod, ko se zbudiš, uničiš njih podobo.
21. Ko se mi je grenkobe polnilo srce in me je bodlo v ledicah mojih,
22. tedaj sem bil brezpameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj.
23. A vendar sem vedno s teboj, ker si me prijel za desnico mojo.
24. Po svetu svojem me boš vodil in naposled sprejel v slavo.
25. Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? in če tebe imam, se ne veselim ničesar na zemlji.
26. Najsi peša meso moje in srce moje – skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj.
27. Ker glej, kateri so daleč od tebe, poginejo; pokončaš ga, kdorkoli se s prešeštvovanjem izneveri tebi.
28. Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.
| 
