2 Corinthians, Chapter 5

1. Vemo namreč, če razpade zemeljska hiša našega prebivanja, da imamo prebivališče od Boga, hišo, ne z rokami napravljeno, večno, v nebesih.    2. Kajti v tem tudi zdihujemo, želeč, povrhu se obleči v prebivališče svoje, ki je iz nebes;    3. če se le pokaže, da smo tudi oblečeni, ne goli.    4. Kajti kateri smo v tem šatoru, zdihujemo obteženi, ker se ne želimo sleči, ampak po vrhu se obleči, da življenje pogoltne to, kar je smrtnega.    5. Kateri nas je pa ravno za to pripravil, je Bog, ki nam je tudi dal zastavo Duha.    6. Dobre volje smo torej vsekdar in vemo, dokler stanujemo v telesu, potujemo na tujem daleč od Gospoda,    7. (zakaj po veri živimo, ne po tem, kar gledamo);    8. dobre volje smo pa in želimo rajši preseliti se iz telesa in biti doma pri Gospodu.    9. Zato si tudi prizadevamo, bodisi da stanujemo v telesu ali da se selimo, da smo njemu po volji.    10. Zakaj vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom Kristusovim, da prejme vsak po tem, kar je storil v telesu, bodisi dobro ali hudo.    11. Vedoč torej za strah Gospodov, prepričujemo ljudi, a Bogu smo razodeti; upam pa, da smo tudi v vaših vesteh razodeti.    12. Ne priporočamo vam zopet sami sebe, temuč vam dajemo priložnost, hvaliti se z nami, da imate kaj proti tem, kateri se z zunanjim hvalijo in ne s tem kar je v srcu.    13. Kajti ako smo predaleč stopili, se je zgodilo za Boga; ako smo zmerni, smo za vas.    14. Zakaj ljubezen Kristusova priganja nas, ki smo tako sodili: če je eden umrl za vse, so umrli vsi;    15. in za vse je umrl, da bi ti, kateri žive, nič več ne živeli zase, ampak za tega, ki je zanje umrl in je bil obujen.    16. Zatorej mi od sedaj nikogar ne poznamo po mesu; če smo pa tudi poznali po mesu Kristusa, ali sedaj ga več ne poznamo.    17. Zato če je kdo v Kristusu, je novo stvarjenje; staro je prešlo, glej, postalo je novo vse.    18. A vse to je iz Boga, ki nas je spravil s seboj po Kristusu in nam je dal službo sprave.    19. Bog je namreč bil v Kristusu in je svet spravil s seboj in jim ni zaračunil njih grehov, in poveril je nam besedo sprave.    20. Namesto Kristusa smo torej poslani [Ali: Poslanci smo torej za Kristusa.], kakor da bi Bog opominjal po nas. Prosimo namesto Kristusa: Spravite se z Bogom!    21. Tega, ki ni poznal greha, je storil zaradi nas v greh, da bi postali mi pravičnost Božja v njem.