2 Corinthians, Chapter 6

1. A kakor sodelavci Božji vas tudi opominjamo, da bi ne bili zaman prejeli milosti Božje –    2. govori namreč: „Ob času prijetnem sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomogel“. Glej, sedaj je čas jako prijeten, glej, sedaj je dan zveličanja; –    3. nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se naši službi nič ne očita,    4. temuč v vsem se izkazujemo kakor Božje služabnike v mnogem potrpljenju, v stiskah, v potrebah, v težavah,    5. v udarcih, v ječah, v uporih, v trudih, v nespavanju, v postu;    6. v čistosti, v znanju, v prizanesljivosti, v dobrotljivosti, v svetem Duhu, v nehinavski ljubezni,    7. v besedi resnice, v moči Božji; z orožjem pravičnosti na desno in levo,    8. pri slavi in nečasti, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljivci, in vendar resnični,    9. kakor neznani, a dobro znani, kakor umirajoči, in glej, živimo, kakor kaznjeni, in vendar ne umorjeni,    10. kakor žalosteči se, a vedno se veselimo, kakor siromaki, a mnoge bogatimo, kakor ničesar neimajoči, pa imamo vse.    11. Naša usta so odprta k vam, Korinčani, srce naše je razširjeno.    12. Vam ni tesno v nas, ali vam je tesno v srcih vaših;    13. a da nam isto povrnete (kakor svojim otrokom govorim), razširite se tudi vi.    14. Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo?    15. Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom? ali kakšen delež ima vernik z nevernikom?    16. A kakšna je zveza templja Božjega z maliki? Kajti mi smo tempelj Boga živega, kakor je rekel Bog: „Prebival bom v njih in med njimi bom hodil, in bodem njih Bog in oni bodo moje ljudstvo.    17. Zato odidite izmed njih in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikujte, in jaz vas sprejmem,    18. in bodem vam Oče in vi bodete meni sinovi in hčere, pravi Gospod Vsemogočni“.