Hebrews, Chapter 5

1. Kajti vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v to, kar zadeva Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe;    2. ki more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajočimi, ker je tudi sam obdan s slabostjo,    3. in zaradi te mora kakor za ljudstvo tako tudi zase darovati za grehe.    4. In sam si nihče ne prisvaja te časti, nego kdor je poklican od Boga, kakor tudi Aron.    5. Tako tudi Kristus ni sam sebe počastil, da bi postal veliki duhovnik, nego on, ki mu je govoril: „Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil“.    6. Kakor tudi drugje pravi: „Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem“.    7. On je v dneh mesa svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu,    8. in se je, dasi Sin, učil po trpljenju pokorščine.    9. In tako je postal popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni,    10. in Bog ga proglasil za velikega duhovnika po redu Melhizedekovem.    11. O tem bi nam bilo mnogo govoriti, a je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu.    12. Zakaj po času bi morali biti že učitelji, pa je treba, da vas kdo zopet uči, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni in ne močne hrane.    13. Kajti vsak, kdor dobiva mleka, je nevešč besedi pravičnosti, ker je dete.    14. Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.