Hebrews, Chapter 6

1. Zato se, pustivši začetek besede Kristusove, obrnimo k popolnosti, da ne polagamo zopet temelja z izpreobrnjenjem od mrtvih del in z vero v Boga,    2. z naukom o krstih in o pokladanju rok in o vstajenju mrtvih in o večni sodbi.    3. In to bomo storili, ako le Bog privoli.    4. Kajti nemogoče je take, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili dar nebeški in so postali deležni svetega Duha    5. in okusili dobro besedo Božjo in prihodnjega sveta moči,    6. in so odpadli, zopet obnoviti v izpokorjenje, ker sami zase iznova križajo Sina Božjega in ga očitno sramote.    7. Kajti zemlja, katera pije dež, ki često nanjo pada, in rodi koristno zelišče tistim, zaradi katerih se tudi obdeluje, dobiva blagoslov od Boga.    8. Ako pa rodi trnje in osat, je zavržena in blizu prokletja, ki mu je konec požig.    9. Prepričani pa smo o vas, ljubljeni, da ste v boljšem stanju, ki pospešuje vaše zveličanje, čeprav tako govorimo.    10. Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.    11. Želimo pa, da vsak izmed vas kaže isto gorečnost, da ohrani popolno gotovost upanja do konca:    12. da se ne polenite, temuč postanete posnemalci njih, ki so po veri in stanovitnosti podedovali obljube.    13. Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni imel pri kom večjem priseči,    14. govoreč: „Resnično, blagoslavljaje te bom blagoslovil in množeč te bom množil“.    15. In tako je Abraham, stanovitno čakajoč, dosegel izpolnitev obljube.    16. Ljudje namreč prisegajo pri kom večjem, in vsakega njih prepira konec je prisega v potrditev.    17. Zato je tudi Bog, hoteč tolikanj obilneje pokazati dedičem obljube neizpremenljivost sklepa svojega, porabil za sredstvo prisego,    18. da bi po teh dveh neizpremenljivih rečeh, v katerih ni mogoče, da bi Bog lagal, imeli krepko tolažilo mi, ki smo pribežali oprijet se ponujenega nam upanja,    19. ki ga imamo kakor sidro duše, ki je zanesljivo in trdno in prodira v notranje svetišče za pregrinjalo,    20. kamor je kot predhodnik za nas vstopil Jezus, postavši po redu Melhizedekovem veliki duhovnik na vekomaj.