1. Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:
2. zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.
3. Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!
4. Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;
5. reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.
6. Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:
7. nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,
8. vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.
9. Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?
10. Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:
11. v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.
12. Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,
13. mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.
14. Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.
15. Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.
16. Šestero je reči, ki jih sovraži GOSPOD, in sedmero se jih studi duši njegovi:
17. oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,
18. srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,
19. kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.
20. Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;
21. privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!
22. Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.
23. Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,
24. da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.
25. Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.
26. Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.
27. Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?
28. Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?
29. Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.
30. Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;
31. vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.
32. A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.
33. Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.
34. Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.
35. Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.
| 
